I.
Sediva za mizo,
ki je vsak trenutek daljša
in čakava pogovor.
Rad bi nekaj rekel,
a ti si tako daleč
in radio ravno zdaj igra glasbo iz osemdesetih.
Najraje ima britanski synth-pop:
Kate Bush in Nika Kershawa.
II.
Jaz in Kate imava nekaj skupnega.
Oba bi se rada pogodila z Bogom,
da bi s tabo zamenjala mesto.
Tako bi videla,
kako naporno je dirjati gor v klanec.
"be runnin' up that road
be runnin' up that hill
be runnin' up that building"
Že vse življenje tečem gor,
moji čevlji bodo kmalu razpadli.
III.
"Wouldn't it be good to be in your shoes?"
IV.
Na viharnem vrhu vidiš,
kako se sonce spusti nadte
in te spreobrne v odposlanca jutra.
Dol ne moreš več.
Tudi če bi lahko,
v nižini ni anestetika,
nobene megličaste slepote,
ki bi te rešila muk.
Vse vidiš
in cel svet pritiska nate.
V.
Oprosti,
kaj si rekla?
Prvotno objavljeno v reviji Spirala (Letnik IX, številka 9, 2023).
čestitke
in - odličen konec
Pesem, ki te ob prvem branju povozi kot vlak, potem se pa vrneš, še enkrat prebereš, poslušaš Kate B. in se vprašaš:
Oprosti,
kaj si rekla?
Bravo, čestitke!
Lp, Marija
Hvala vsem. :)
Delimo si svetove, vendar ne vseh. Čeprav bi morda želeli naše pobege razpreti, pa so nekateri trenutki vseeno že izgubljeni. Čestitke!
Milan Ž.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dominik Lenarčič
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!