Tobelija, tobelija,

zaprisežena devica

v enaindvajsetem stoletju

virdžina

ritual

spoštovanja vreden mož

z moško pričesko

pokopana oblečena kot moški

se te ne drznejo klicati ženska

nobenih moških potomcov

huda razžalitev

Oče je na smrtni postelj

rekel najstarejši hčeri,

Lutka, moja hčerka draga,

zdaj pri Bogu mi prisezi

da ohraniš si devištvo,

nimam sina, glej, po meni

ti boš glava vse družine,

Lutka je prisegla v veri,

da tako je prav in častno,

takšen običaj imeli

na Balkanu so od nekdaj.

So po moško jo oblekli

in ostrigli na fantina,

pa klobuk nadeli revi,

ji pustili brke rasti,

skratka, ženskost so ji vzeli.

A imela je pravico,

da se vlači po bordelih,

kot za moške se spodobi

Lutki ubogljivi, slepi,

so ime nadeli novo,

Latko zdaj jo zvali njeni

in vsi drugi so vaščani.

In tako so lutki naši

pardon Latku tekli dnevi

govorila je na fanta,

in popivala v taberni.

kakor turek je kadila

in kot furman klela jezni

zdaj imela vso pravico

je volilno kakor deci

Matej Krevs