
Usoda je tako hotela
da ločeni smo vekomaj
vsak trenutek bom želela
da cvetje vrne se nazaj
Usoda je beseda ta
prekleta naj bo za vse dni
brat več brata ne pozna
kaj lahko kdo še bolj trpi
Rože vse so ovenele
tako usoda je hotela
nikdar ne bodo več cvetele
nikoli več ne bom vesela
Veselje
radost in toplino
za vas sem čutila vse dni
obdala sem vas z milino
zakaj mi solza zdaj polzi
Kaj sreče niste prepoznali
zakaj postal je pusti svet
pogleda mi niste darovali
brez vas zdaj moram jaz umret
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!