Ko po mestu hodim

obraze mrke zrem,

neštetokrat jih vidim

a danes se zavem...

Kam je šlo veselje?

Smeha slišati več ni,

vedno bolj je redek,

povsod so le skrbi.

Nedolgo še nazaj

bili smo bolj veseli,

več bilo je smeha

vsaj tukaj na deželi.

Za vsakim hišnim oglom

so se mladi hihitali,

odrasli hudomušno

iz zadreg se reševali.

Zdaj okoli se ozreš,

vse več je te resnobe,

vpeti v hitri tempo,

ni sproščenosti, svobode.

Imamo veliko vsega

kot nikoli še doslej

a še vedno le hlepimo

po več - imej, imej!

A kam je šlo veselje,

če v srcih ga več ni?

Vse redkejši so trenutki,

ko smeh se oglasi.

Pristno veselje, smeh

pokazatelja sta dva,

o stanju naše družbe

spregovorita nam oba.

tolminka