Usedlina v glavi
in pomečkane misli;
sključene so rame-
obeti so prav kisli;
noge so telečje -
skrbi ušle iz svisli;
strah kar krade zemljo -
obran si do obisti.
Ogenj žge želodec -
nemoč kot lava vrela;
metronom nabija -
je panika znorela;
v pljučih dihe stiska -
obroč debel se dela;
zmeda je in kaos -
udarila še strela.
Zunaj pada sneg.
Zemlja se spet čisti
in pravljica je bela.
Nada, lep preskok iz mrakovnih misli v lepo pravljico - belo - v to zimsko radost.
Lp, Caki
kakor vem in znam, moram skozi..., v belo pravljico.
lp
lepo. Belina kot katarza.
LP, lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!