Pri_kazen na Veseli dan
Ponosen pevec spet je sam na sebe,
ko s pesmijo zbližuje si le tebe,
ko zdravju hlad ploščadi je morija
in čaka sonca, tvoj pogled poln sija.
Le on pričara tvoje mu toplote,
pokriva z njim hlad svoje si samote,
zato postoj korak si v mestu belem —
nevesta lahko v opusu si smelem.
Zdrami opoj mi pesem, ne prikazen,
postani mi pogled, prisloni ramo,
bodí balzam, mehkoba mi na rano,
ko sŕce spoje hvalnico ti vdano
in ptica odleti v raven prostrano —
takrat poetu čas ne bo več kazen.
o tem pišem, vse je na sliki. bodimo in ostanimo veseli, kritike bom vesel kot vedno.
Kratki dnevi, malo svetlobe, volkovi tulijo v noč
in so mačke živčne.....
ti Caki pa si kljub vsemu veder.
Od špikanja odleglo mu ne bo,
kakor mladeniču, ki misli, da nalitemu mu je lepo,
a naslednje jutro le od mačka glava ga boli.
RA.j. (* _ *),
sirene tulijo in (pre)vedro je nebo,
a odleglo mu ne bo (kot praviš). Hvala za povzetek in da ostajaš veder (pa jaz tudi:)
Še en majhen popravek zadnjih dveh kitic in s tem drug smisel konca. Se mi pa zdi, da zadnji verz štrli iz pesmi in kliče po malenkostni spremembi, oj ta PriKazen ... Trenutno ne najdem pravih besed.
Zdrami opoj mi pesem, ne prikazen,
postani mi pogled, prisloni ramo,
bodí balzam, mehkoba mi na rano,
ko sŕce spoje hvalnico ti vdano
in ptica odleti v raven prostrano —
takrat poetu čas ne bo več kazen.
A tudi vam zadnji verz štrli iz pesmi kot meni in bi ga spremenili? Kako? Bom vesel vaših mnenj, tudi mnenj utednikov. Hvala in lep Miklaužov pozdrav na njegov den. Caki
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: F2#Caki
- 03. 12. 2023 ob 15:03
- Prebrano 375 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 58.05