v meni je praznina 

tista brezmmejna globina 

ki zaboli 

ker ni odmeva ne zveni 

samo tišči

se včasih zgodi 

takrat beseda onemi 

pesem spi 

ne razvaja 

se ne predaja 

rabi predah 

nov zamah 

da prežene zadah 

da očistim prah

z odnosov ki jih več ni

a jih še ne morem odvreči v smeti 

še vedno ne morem iztrgat vezi 

ki so v meni ostale 

moj svet so zamajale

takrat se vase zaprem

za trenutek umrem 

srce prezračim 

se preoblačim

iz strahu v pogum 

in žalosti v razum

in na koncu v srečo

najdem jo na dnu čuječo

olgasem