Vsakemu je dano, da prehodi svojo pot. Pa naj bo s solzami postlana ali s smehom. Nekoč boš prišel do kraja in se zavedal vseh svojih napak. Takrat ti bo oproščeno in mirno boš lahko odšel....

Lp, MILENA

poz, Milena, hvala za postanek.

lp

Nekoč sta dva prekrižala meča v boju, Andreja so pribili na prekrižana drogova, meča je lahko golen, piše v SSKJ, ki sta lahko tudi prekrižani. Kakorkoli, križanj v življenju je veliko, a vedno gre najbrž, za odločitve...

besede so lahko tako zapeljive, da iščemo nekaj česar ni. po drugi strani, res, ni vse dano čutom v zaznavo.

otroška ljubezen je tako čista in polna zaupanja, brez estetske in moralne sodbe, da bi lahko res pomislil na neko luč, ki emanira iz duše. potem se prične selekcija in tekmovalnost, v svetu odraslih pa prevladuje sodba, ki jo hranimo v spominu. nezaupanje in dvom pa se hrani z dokazom, ki ga išče v svetu izkustva. smrt je dokaz, da ni nikakršne luči. ta dva meča se križata, sta v nekakšnem sporu, kot vera in nevera.

ta luč je lahko tudi neko bitje, če ga ponotranjim, tako da, tudi, če umre, ostaja del mene. 

vendar ni zavesti, da so, recimo, otroci v gazi naši otroci. nam, meni se ni zgodilo nič. 

to nepoznavanje izvora je pravzaprav argument smrti, ki ga tako ali drugače živimo in bolj ali manj domiselno lahko ponavljamo v neskončnost.

ljudje meditirajo na notranjo luč. kaj so spoznali ne vem. vem, da dokler živimo v materialnem blagostanju ne moremo zares ponotranjiti trpljenja nekoga, ki je daleč, ki obstaja, čeprav ga ne vidim in ne čutim.

naj zaključim.

hvala za postanek, Svit,

lp,

m.

miko, prekrižana meča nas lahko preko zapeljivk odpustno prekrižata, ali pa neverno križata. Ko pade zastor! Globoka pesem, bravo! Lp, Caki

hvala, Caki. ja, to.

lp, m