Kaj naj storim,
ko tako kot nek star medved
v svojem brlogu
pod zimsko blazino ležim;
zagrabi me v hrbtu
me močno zaboli
moram vstati zdaj
za mene več danes spanja ni.
In kot neka zakleta ura
dovolj mi je spanja  - izgleda 6 ur.
Če se že zbudim
nazaj zaspati ne morem
pod blazino se kot riba na suhem
v lastnem svetu premetavam.
Vem, da je zunaj hladno
a tukaj toplo in prijetno.
Pa vendar ne morem več spati
in še manj ležati.
Preden sonce jutranje meglice razžene
mene novo jutro v kuhinjo odžene.
Ne mine še pol ure
že me kličejo na pomoč
reševati moram že zgodaj
neko grafično krizo
in se zavem, da je na drugi strani dežele
nekdo, ki tudi kot jaz
v ponedeljek zjutraj
spati ne more.

Na. Sva že dva ...

Tomaž Jevšenak