Povsod raztezam svoje lovke

da bi objela košček tebe

pa te ne morem najti

zakaj

obtožujem sama sebe

Si mar pozabil name

pozabil na vse moje besede

na dane mi obljube

na moje ljubeče poglede

Sprašujem sonce zlato

sprašujem žareče zvezde

katero pot si ti ubral

a ni odgovora od nikoder

te ne morem najti

a v srcu mojem boš ostal

Imel si rad naravo

si ljubil rože cveteče

si ljubil srce moje

a nisi ga peljal do sreče

Zakaj se ti pred mano

skrivaš

zakaj si moja kazen

mar ne vidiš mojega trpljenja

zakaj od sebe me odrivaš

Mar nisem zvezdic ti delila

in  sonce zlato

sem v srcu te nosila

in zate dneve vse molila

A zdaj se vračam k tebi

na polja zelena polnih cvetic

te iščem vsepovsod

a ne najdem tvojih dragih lic

 Mogoče si odšel za vedno

je to najino slovo

iskala bom te dragi

čeprav odšel si daleč

daleč v nebo

Izvedela ne bom nikoli

zato v srcu  žalost bo ostala

a verjemi dragi

še dalje

povsod te bom iskala

Ne obračaj k meni svoj obraz

prepozno je za vse

nočem videti tvojih solz

in spoznati vso gorje

Vedeti moraš

od tebe sem odšla

četudi bom po tihem jokala

ne bom iskala tvojega srca

Ker kamen je postalo.

Milena