bela slana

bel gosak

bela megla

v belino korak

tisto leto, ko je drava zamrznila sem ga videl. čisto negiben je stal v bližini mostu. skoraj neopazen je očitno vpijal prve sončne žarke. 

lp, pi,

m.

lepa zna biti belina

in zadnja toplina

morda še lepša, ko se zaveš

kaj vse je tu, a kmalu greš ...

saj s tem se ubadamo, ali je fizični svet, prostor in čas, edina stvarnost. ko smo na toplem. na tistem mrazu pa se je še vid meglil. ubogi ptič niti živ ni bil videti. pa je bil.

ded je v pozni starosti rekel, kot da bi pri enih vratih vstopil in pri drugih že odhajam. 

in je odšel, nasičen z življenjem, kot so včasih pisali. 

lp

veliko ljudi sem videla pred odhodom in med odhajanjem, nekateri sprijaznjeni in zadovoljni s polnostjo preživetega, mnogi jezni, kdo ve zakaj, nekateri pa v strahu za lastnino, za katero so delali vso življenje ... in taki, ki so bili naveličani bolečine pa taki, zvezani na otroke ...

tu in zdaj je edina stvarnost, ki jo zaznavamo z našimi omejenimi čutili, kako in kam, kdo ve, kdo ve, se sprašujemo ljudje