lepo, kako dobra asociacija

vse več jih je, takih slik

lp

pi

Tvoji haikuji o izginjajoči dediščini slovenske kulture, predvsem pa načina kmetovanja (danes vidim le PVC bale), me vedno znova spomnijo na pokrajino pred mojim blokom.

Pred nekaj leti sem z balkona gledala na polje s šestimi stogovi na cca 1 do 1.5 kvadratnega kilometra. Danes ni ne duha, ne sluha o njih. Je pa Tuš, pa Evrospin, pa asfalt, pa avti ...

S tvojo pomočjo sem zagledala tole pred očmi:

V nebo vpijoči

križi starih kozolcev;

kmečki pasijon.

Lp, Marija

hvala, Irena, razmišljam da bi spremenil zadnji verz tega haikuja

v Slovenski pasijon    po neki moji logiki se da besedo pasijon prebrati v 2 zlogih

Ja, Marija, morda pa ti bom to haiku verzijo celo ukradel, všeč mi je namreč, 

pišem cikel z naslovom Rekviem za kozolec in potrebujem 12 haikujev za 12 risb (kozolce, ki sem jih že narisal)

Samo izvoli, Matej,  bom prav vesela, če se ga boš poslužil,

... pa še glede pasiona:

Lidija je že večkrat omenila, da če je haiku res dober, zlog več ali manj, nič ne spremeni. Torej, bi lahko bil tudi slovenski pasion. 

M

ja, res je, vendar se to besedo napiše takole SSKJ

pasijón -a m (ọ̑) 

1. 1. rel. opis Kristusovega trpljenja, smrti: brati pasijon

lahko pa je tudi dramsko delo, ki ponazarja Jezusovo trpljenje

tako da ta pasijon ni Jezusov, temveč slovenski

meni je ok in izvirno 

Ufff, sem pa res malomarna, da sem kar dvakrat napisala "pasion"

... čisti lapsus!!!

M

Glede na tri samoglasnike je pasijon iz treh zlogov.

Sicer pa odlična slika!

Lahko bi bil zadnji verz tudi: slovensko groblje.  

Lp! Milan Ž.