Kot list v vetru me nosi v neznano,
ko srce hrepeni in išče poznano.
Duša si išče svojo družico,
kot popisan papir svojo platnico.
Takrat sonce posije in se svet umiri,
Ti se smehljaš in mi zreš v oči.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Borut Kaučič
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!