BOLJE BI BILO IMETI V GLAVI MORJE
valove, šumenje, bučanje,
tiste nedoločljive
zelenkasto modre odtenke,
ki se igrajo s črto obzorja;
njegovo prostranost
in globine,
zaspati v njegovih tišinah,
ki jih neznano kam nosijo tokovi;
in odseve ptic,
ki plešejo brez dotikov -
potem se lenobno pozibavajo
na brezčasju gladine;
z gibkimi, srebrnimi ribami,
ki so neme,
vedno lačne
in mimogrede požrejo odvečno.
Pesem se dokaj spretno izogiba sentimentalnosti, zato deluje prepričljivo. Z izrednim zaključkom pa v izrečenem dokončno zaokroži odklon od obskurnosti sveta. Čestitke!
Milan Ž.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
- 18. 11. 2023 ob 10:02
- Prebrano 138 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 93.28
- Število ocen: 3