Vse življenje se pričakuje le najhuje.
Smrt, droga, grožnje, pepel.
Kako pripraviti se na najbolje,
ko je življenje tak krut tunel.
Tako dolgo traja, bilo ni luči,
težko je verjeti, da se lahko spremeni.
Utapljala leta sem se v nemoči,
vsaka izkušnja me bremeni.
Stop! V vidnem polju zametki so konca.
Sreča in strah, kaj lahko se zgodi.
Napočil je čas? Zame? Brez konca?
Če so to sanje, naj se me ne budi.
Hvala ti, da si izpolnil molitve,
da si poslal luč v moj svet teme.
očitno sem tokrat zmagala volitve,
in končno postala predsednik zame.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Sama svoja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!