FOTELJ OB OKNU
objeta v svetu besed
tako zgoščenem in polnem
da brez kril letiš
čez strehe nad črkami
s prsti božaš platnice
in moje lase
ki počasi svetlijo
kakor mesec po mlaju
iz tvojih vek kaplja jesen
ki se zliva čez nedra
na spodvita stopala
prekrita s presledki
Čas, morda čakanja, se vendarle prepleta s presledki in se sedanjost zapolni tudi s sedenjem ob oknu, vendar notranjost preglasi zunanjost. Čestitke!
Milan Ž.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igorj
- 12. 11. 2023 ob 18:41
- Prebrano 409 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 100.82