Ali si kdaj srečen?
Tako preprosto?
Lahko se zlekneš
med odeje in strmiš v strop.
Zamotaš se v rjuho,
jo močno stiskaš k sebi
in se smehljaš.
Tako preprosto.
Ne razmišljaš,
temveč raje verjameš.
Zaupaš si, da si
in da ne boš prenehal biti.
Zmeraj, ko se ti nasmehne.
Čisto preprosto.
Včasih pa si na travi.
In se smehljaš.
To je to, preprosto se vprašaš ...
Tudi meni je všeč, le besedo pač bi odstranila iz predzadnjega verza,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Nikolaj Niki
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!