Veniš
stare nagubane veke
v zvoku
molja, ujetega na
ulično svetilko
brlijo,
ustnice s tisočerimi
kažipoti
trepeče obračajo
meso.
Dlani označene
z zemljevidom
starega popotnika
se dvigujejo nad
odmev lobanje.
Koraki, težki kot
čreda slonov,
bučijo od silne
preteklosti.
Robotiziran smeh.
Izginja.
Pred mojimi slapovi.
v zvoku
molja, ujetega na
ulično svetilko
brlijo,
ustnice s tisočerimi
kažipoti
trepeče obračajo
meso.
Dlani označene
z zemljevidom
starega popotnika
se dvigujejo nad
odmev lobanje.
Koraki, težki kot
čreda slonov,
bučijo od silne
preteklosti.
Robotiziran smeh.
Izginja.
Pred mojimi slapovi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
- 09. 09. 2009 ob 20:57
- Prebrano 708 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 130
- Število ocen: 3
