SPOMIN
Izginja, se razblinja,
nekaj kar je bilo tako močno,
tako bogato in lepo,
da je v meni pustilo neizbrisne sledi.
Še vedno me zbode
misel, dogodek, podoba.
A rane ne vidi, tisti,
ki jo je ustvaril.
Moje srce ostaja vklenjeno
v njegovi svobodi.
Čas ne celi,
samo nalaga prah spominov,
ki žgejo v notranjost.
Moje srce ostaja vklenjeno
v njegovi svobodi.
Razmišljam:
... pride čas, ko se moje srce osvobodi!
ALI: ... pride čas, ko njegovo srce spozna mojo bolečino.
Po moje pride prej čas, da se moje srce osvobodi, kot da tisti, ki se je osvobodil spozna mojo bolečino.
Sicer pa vsak lahko bere tako kot sam čuti.
Hvala za postanek in razmislek.
Lp. Olga
Naj bo ta bolečina samo spomin, ki mineva in njemu opomin za vklenjenost v njegovi svobodi. Ta vklenjenost ga lahko spominja in opominja! Imeti svobodo!
Lp, Caki
Hvala caki za srčno sporočilo in postanek ob moji pesmi.
Lp. Olga
Izvrsna pjesma na temu sjećanja!
Ivan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: olgasem
- 04. 11. 2023 ob 09:27
- Prebrano 175 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 198.15
- Število ocen: 7