Reka teče vsa deroča

k tebi se vali

ti jo gledaš in sprašuješ

naj pove

zakaj v srcu sreče ni

Pa reka divja zašumi

da ji spleteš prelepe vence

si želi

da sonce vedno bi sijalo

in ti ogrevalo srce

da bi srečno spet cvetelo

in odgnalo sence vse

Tvoja pot brezskrbna bi postala

srečna in vesela bi bila oba

in nikoli noga tvoja ne bi zastala

čeprav na svetu se zgodi

da pride burja divja

ki človeka zaboli

Steguješ svoje roke k bogu

in srčno si želiš

da te ovijem v svoj objem

in ko reka mimo tebe plazi

da se skriješ v njem

Začutiš v meni črne mreže

a ti se nič jih ne bojiš

ker veš

da duši veže

zato si jih še več želiš

Želiš

da  izgine vsa praznina

in z lica sije ti nasmeh

želiš

da bi imela bisere v očeh

ko bi objemala me zima

Da najina ljubezen ni minljiva

ti pravi zlomljeno srce

ko išče v meni dih mladosti

in zaveda krute se resnice

da vse minljivo je

Vse to čuti tudi moje

zaljubljeno srce

ki dalje plete črne mreže

za tebe in za mene

ko porodi se nova misel

da naju skupaj veže

vse dolge dneve in noči

Milena