vendar človek ni nemočen. veliko jih je, ki se borijo z velikani (ali naj rečem pritlikavimi) jezdeci apokalipse.

izziv je v tem svetu najti v sebi mir, oazo miru, ki bi se mogel, ko bi ga zares poznali, širiti vanj. ker mi smo ta svet. 

tudi sam sem navezan na svoj kraj, čeprav vidim, da ne tujca, ne domačina ne more več biti. vendar me prizadene pomanjkanje spoštovanja vseh teh trgovcev, ki so se pojavili z bedo trpečih.

sprašujem se znova in znova, kaj je sveto njim, ki jim nič ni sveto in ne najdem drugega kot zlato in užitke, ki jih nudi.

zelo dober, soliden sonet si nam napisala, 

vso srečo in lep pozdrav,

m.

Hvala Miko

... tudi jaz ti pošiljam  ❤️

Lp, Marija

Hudi časi - mračen sonet!

Lep sonet, me pa malo ritem moti, sploh v zadnji tercini, prvi  verz nekako ni kot bi moral biti. Morda spremeniš?

Lep pozdrav, Dejan

Žalosten sonet, mogočna smrt bo utišana, ko ji bodo spodrezana krila. In otroci niso nič krivi! Mi, ki vse to gledamo, mi svetovni policaji, vsi v en glas: STOP!

Upajmo, da kmalu! Lp, Caki

Super sonet. Morda še tole:

čeprav v daljavi noč že golta jato

Čeprav v daljavi noč golta že jato

(zaradi povdarjenega in nepovdarjenega zloga golta )

Lp, Martina 

Rekla bih da si napisala jak ''sonet smrti'', draga Marija, kojim ukazuješ na nemila i nedopustiva zbivanja u Palestini gdje stradava mnoštvo djece (i civila). Ni krivih ni dužnih.

Laku noć,
Katica

Draga Nada, mračni so današnji časi in pesem se vedno piše kar sama. Kar čuti.

Bodi dobro!

Marija

Pozdravljen, Dejan.

Hvala, za komentar tvojega videnja, glede ritma.

Meni ritem teče, res pa je, da je treba brati s postanki in poudarki tam, kje ločila še posebej poudarijo bolečino, glede dogodkov, ki smo jim priča npr.:

Na krilih smrt čepi! Je poškropila;

Kri! da zdaj zažira se v žgoče blato.

Kot vidiš, sem za "Kri!" dala klicaj in nadaljevala z malo začetnico,

saj tukaj ta beseda pomeni en sam krik, grozo, nemoč ...

in jo bereš s večjim pemorom.

Bodi dobro

Marija

Hvala Caki, tudi jaz si srčno želim, da bi ljudje, s črnim srcem, končno prišli k pameti!

Bodi dobro

Marija

Hvala Martina, 

kot ponavadi imam napisanih več varijant in tudi detajlov, ki spremenijo obliko soneta, recimo iz laškega v angleškega itd ...

Ena od njih je:

Obzorje, daleč tam, požira jato,
ki spušča se v zenit in dan prešteva
življenja vsa, ki jih nemoč preveva
in vsa ta kri - poji puščavsko blato.

Bodi lepo,

Marija

Hvala Katica, za postanek in branje tega soneta.

Tvoj komentar mi veliko pomeni.

Objem,

Marija

... tankočutna pesnica se na dogodke odziva s čustvi, kaj ne, draga Marija; tudi mene se je dotaknila vsebina, ujeta v tvoj super sonet;

lp, Breda 

Zanimljiv sonet prožet mitologijom!

LPI

Hvala koni!

Hvala Ivan!

Obema lep, sončen pozdrav!

Marija

Marija, hvala za ta sonet, ki dirne v dno srca.

Samo objela te bom.

branka

Hvala tebi, Branka.

Objem nazaj ❤️

Marija