Tam ni nikogar,
tam je le še obleka,
ljubljenega človeka.
V katerem je bivala duša.
Zaprem oči
in ti si tu.
V meni je tvoja beseda,
energija.
Pod zemljo so kosti in prah.
Duša je odšla,
da me bo varovala.
Skozi zvezdni prah sijala,
pot razsvetljavala.
Le svečko prižgem
in grem.
Ne tisti dan, ko so vsi tam.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: olgasem
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!