Končno sem stopila na dolgo  pot

ki se vije daleč od sinjega morja

in planin

 v druge kraje

solznih oči

brez smeha na licu

ker sen spoznala resnico

da od mene imaš druge raje

Pa sem zatajila svoj obstoj

in sem še vedno

 iskala tvoje poglede

ki so včasih topli in nežni bili

takrat je moje srce sreča ogrela

čutila sem nekaj

kar ni obstajalo

a jaz sem bila vesela

vsak novi dan

 ko me sonce zbudi

 molim

da bi bolečina prešla

in nesreča zbledela

da bi sonce ponovno objemalo me

veselje in radost mi dalo

ko bi me tvoja ljubezen grela

Grela bi me tako močno

da bi moje srce od sreče plesalo

a to bi bil le sanjski privid

v resnici bi tebe

moje srce vse dni in noči iskalo

Polagal boleče si trnje

 na moje dušo

in sce je jokatii začelo

ti pa odmikal si svoje oči

in tvoje srce bilo je veselo

Takrat sem stopila na dolgo pot

ki me vodila je daleč od tebe

daleč v tuje kraje

kjer pozabila sem nate

 in na temne noči

in ni me bilo več zate

Oči te moje več niso iskale

tvoja podoba se je zgubila

nisem poznala več tvojih rok

iz krutega sna sem se končno

zbudila

Vedela sem 

da dolga je pot

od mene do sebe

in ni mi mar bilo zate

začela verjeti sem v svoj obstoj

in z veseljem pozabila nate

Milena