Zmečkan papir
v košu med ostanki hrane
besede so na listu
ostale neprebrane.

Včasih s črnilom
vejice napacane,
drugič spet
s svinčnikom
strešice razmetane.

In potem se zgodi:
smetem se kot vedno
ta žalostna zgodba zgodi.
Nekdo jih odnese
in jih iz hiše odstrani.

Čez čas ugotovim,
da mi je žal, ker nisem prebral
kar sem napisal.
Besede na papir nakracane
so odšle v pozabo.

Zdaj moram napenjat možgane,
da v njih z veliko muko (včasih)
nekaj novega nastane.

Tomaž Jevšenak