rekel si
moja ljubezen je v grobu
ne videvam te več
na stopnicah starega mesta
pila sva vino pod snežinkami
v toploti rumenih luči
nasmejani mladosti
se mudi živeti
v novoletni večer
neslišno teče reka
toliko vsega
z nerojeno zimo v srcu
grobovi tihote
nestvarno tihi grobovi
pozdravljen, dedi. ja, poraja se vprašanje, že kar pekoče, zakaj, čemu vse skupaj.
skoraj banalni vsakdan se lahko v hipu prikaže kot velika skrivnost. besede, ki smo jih brali pa dobijo tisto zrno pomena, ki odpira nove poti.
da bi se izognil frazam, končam tukaj
in te lepo pozdravljam.
m.
miko, rekel si in prav je tako, refleksija je na pravi strani. Lp, Caki
pozdrav, Caki. samo želim si, da bi jasno videl kar čutim in slutim, da ni vse prazno in brez pomena.
drugače pa, ko je vreča polna, odneseš smeti. malo po zenovsko.
lp
Ko odidem od tod, ali kdor koli že, dobijo besede in dejanja povsem nov naglas.
Pesem je lepa, izvirna in privablja k razmišljanju in spoznavanju samega sebe, svojih načel in začrtanih poti, vse do groba. Vsaj tako se mi zdi.
Lp
MILENA
hvala, Milena. gradnik v svoji pesmi eros tanatos, ta dva izenači in izziv je tudi to poskusiti razumeti.
drugače se v vsem strinjam.
lp, m
Čestitke k bivanjski pesmi,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!