Nekaj je lomilo najina srca

in besede krute so me doletele

srečo želeli so izgnati iz duše

da cvetice prelepe bi vse ovenele

Pa sonce zlato še vedno je sijalo nad nama

in ptice barvite so pesmi zapele

ko prišel je veter in mraz

in v druge kraje vse so odletele

Takrat ostala sva sama

na pusti cesti

nisva vedela ne kod ne kam

poglede so mrke nama delili

in novo sva pot iskala zaman

Nisva našla več nobene poti

da bi stopinje po njej hodile

plahe stopinje

 moje in tvoje

ki so za vedno se izgubile

Tudi zvezda svetla je zašla

in noč temna naju je objela

spoznala kruto sva resnico

ljubezen najina

nikdar ne bo cvetela

Ne bo več smeha v očeh

in prašna bo postala cesta

spoznal resnico si bolečo

nikdar ne bom  tvoja nevesta

Pa si želel me ljubiti vso

vse sončne in deževne dni

želel si topel sijaj v očeh

nasmeh

 ki nikdar ne zbledi

Nobena želja ni se izpolnila

ostala je le zima

 mraz

in vedel si

 da roke tvoje

objemale ne bodo mi obraz

Hodila dalje sva po cesti

ti v eno

 jaz v drugo stran

 obraz je najin postal boleči

ker staro pot iskala sva zaman

Milena