Poletno cvetje svobode

se porodi iz vročine,

ko ga dež nežno prekine,

zlije vse barve topline.

Svetlikajoči na soncu,

biseri na vsakem koncu.

Plodna jesen obdaruje

v "sen" iz njenega imena,

težka odloži bremena,

zdaj več nimajo pomena.

Čar barvitosti krošnje

in vonj dišeče košnje. 

Barve so tople in vlažne.

Drevesne vse pričeske,

kot srednjeveške freske,

v tonih so hrasta in leske.

Padajo listi pod noge,

tkejo šumeče preproge.

Listavci prelepe barve

slečejo vse kar imajo,

listki v vetru se igrajo,

koreninam jih predajo.

A v megli so gole veje,

nitke še nestkane preje.

Med oblekami iglavcev

so razgaljeni gozdovi

ki sanjajo o prenovi.

"Kje ste zeleni bregovi?"

Pod belo odejo snega, 

življenje v zemlji brbota.

Čutim jaz to energijo,

pesmi mojih so predivo,

v srcu novo sveže tkivo,

v duši glasbeno gradivo.

Ko zemlja sonce obkroži,

spet pomlad razpre se v roži.

olgasem