Refleksije z one strani
Svet,
ki ga poznam,
izginja pred mojimi očmi.
Vsakič,
ko se zatresejo tla,
ga je manj.
Hiše postajajo grobnice,
mesto pokopališče.
Življenja se rojevajo v smrt.
Voha se jo na vsakem koraku,
kosi po naključju.
Kam naj zbežim?
Sem res zgolj človeška žival?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: botermesec
- 24. 10. 2023 ob 22:55
- Prebrano 205 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 160.58
- Število ocen: 7
