Verjemi

da ne bom štela srečnih dni

ker nočem

da me preteklost

znova zaboli

ker vem

in tudi ti veš

da nazaj nikoli ni poti

Povem ti

dragi

da se bojim prihodnjih dni

ko bo vse minilo

in ko bodo te

zaman iskale

moje obupane oči

Nad mano plovejo oblaki beli

in čutim

dragi

da mojo pesem so sprejeli

čeprav se  izgubila je na dnu morja

pa vendar na zelenih poljih

sem jo našla

žalostno

osamljeno

polno gorja

Na polju še zdaj diši od nežnih plavic

in pot me dolga pelje daleč

od resnic

a vem

da sva galeba dva

ki se objemata in letita daleč

 sredi modrega neba

Žalostna iščeva izgubljene poti

pa jih ne najdeva

ker jih več ni

Tvoja roka pa se nežno me dotika

srce tvoje bije le za me

na polju dišijo rožnate cvetice

ko me objemaš in poljubljaš

in dotikaš moje lice

Iskrice mi žarijo iz oči

sredi belega dne

in temnih noči

ko stokam  od sreče

v tvojem objemu

vse dni

Milena