oprosti mi potem

za to pozno žvrgolenje

pozdravljen, Svit moj presvetli.

ne spada sem,ampak hegel nekje piše o meščanskem pogumu, namreč, da si sploh še upamo imeti radi sredi te svobode govora, bi to morda pomenilo danes. v teh časih je morda vsak poljub izdajstvo. raje reci, da sem paranoik. 

lp, m

OJ, miko, presvetli,

ko že omenjaš "poljub izdajstva" bi rekel: Juda je neizmerno ljubil svojega Gospoda. verjel je, da mu nihče nič ne more, tudi okupatorski Rimljani ne. Prepričan je bil, da ga bodo njegovi angelski vojaki rešili pred aretacijo in to je hotel videti na lastne oči. Toda to kar se je zgodilo ga je pretreslo v dno duše. Ni mu drugega preostalo kot da se je obesil. No, v tej, na nek način inscenirani drami je odigral vlogo. Svoj dolg je odslužil, zdaj je že Mojster. 
Menim, da smo vsi akterji v scenarijih lastnih življenj, blagor vsakemu, ki se mu odškrinejo vrata percepcij in pridobi manjkajoči člen v verigi spominskih sosledij...

ja, tisti spoznaj samega sebe in ničesar preveč, je izgleda dovolj za vse življenje.

havala za pozornost,

lp