Včasih se mi zdi, da vse je zaman,

da mi moja lastna obrambna linija slabo gode

in nič več ne kujem načrte za popravitev škode,

pač pa se samo vdam.

Včasih se mi zdi, da vse je zaman.

Rada bi samo izginila, morda za vedno.

Ne razmišljam kako bi se poslovila,

a vem da se zjutraj najraje ne bi sploh zbudila.

Pozabila bi na tisto ničvredno.

Rada bi samo izginila, morda za vedno.

Tako zelo sem prazna,

tako zelo malo mojega je v meni,

vse besede in dejanja so drugje naučeni. 

Moja duša pa je neopazna.

Tako zelo sem prazna. 

Naj me vsi pozabijo, naj se me nihče več ne spomni.

Tako ne bo v njihovih mislih skrbi in razočaranja na obrazu,

v srcu ne bo žalosti, čeprav bo dišalo po porazu.

Izgubili bodo osebo, zato se je več ne pomni.

Naj me vsi pozabijo, naj se me nihče več ne spomni.

Mila Rutnik