Kadar mislim, raziskujem, 

čutim, v meni res izvira,

iz srca v telo prodira,

se rojeva in umira.

Čutna njena je globina,

čudovita balerina.

Ko gejzir besed izbruhne,

res se iz srca radujem.

Rime iščem oblikujem,

se ničesar ne sramujem,

saj je pesem kakor voda,

je brez nje ta svet turoba.

Čudno ni, a se dogaja,

pesem vzbuja včasih sume,

saj je vsak žal ne razume,

in jo kdo kdaj ne doume.

Ne pomeni, da je slaba,

tvoji duši pač ni draga.

Raja, pleše, v sen zaziblje,

kdor jo bere s srcem čuti

in takrat dobi peruti.

Pesem si dovoli pluti.

Včasih solza se utrne,

drugič vse se v smeh obrne.

Ko preplavi dušo tvojo,

njena melodija je ljubeča,

v ritmu nežna in doneča,

žalostna in hrepeneča.

Tebi se lahko prilega,

ali le zelo te zbega.

Ko začutiš jo je tvoja.

Raziskuje in kljubuje,

v tebi svet nov oblikuje.

Niso ji besede tuje.

Uporaba je drugačna,

ni ne prava, ne napačna.

Je pomembno kaj zapišeš,

saj ima vsak verz pravila,

pesmi dajo tista krila,

de se ti v srce bo skrila.

Ritem, rima in oblika,

skoz besede čustva slika.

olgasem