Kamnita teža
v telesni lupini.
Še njena senca
potiska nekam dol
v brezzračno
tesnobno stanje,
skrito za barikadami
brez strmečih oči.
Prelivajoča svitanja
v svetlobi za zvezdami,
armade polnih koristi
prazne vsebine.
Nemo iskanje naslonjala,
gladke, tople kože
in nadejanja odtisa sledi
v njo ugreznjene teže.
Privitje v okrilje
telesne toplote.
Ostrine se razblinijo
v gladko površino.
Nežni prsti sestavijo
od razjede razbite delčke
in jih zlepijo v lahkotnost.

Nuša Ilovar