Dom si imel, ko si se rodil.
V puščav si postal fant.
Vetru ni mar zate,
tujec na novem zemljevidu,
med vama so hiše,
reka in država, ki se je rodila včeraj.
Temen boš še umiral,
star, pokopan v neznanem svetu.
Za vse tujek, ki ne povzroča bolečine.
Tvoja identiteta je že leta zažgana.
Nate je spustilo mrak, noč za nočjo
da te ne vidijo,
ko poslušajo krik s televizij
iz slike umora,
kot vsako nadaljevanko,
ki nekoč presede.
Poslano:
16. 10. 2023 ob 09:33
Spremenjeno:
16. 10. 2023 ob 15:21
Dragi Faeq,
mar nam je, a smo nemočni ... velike zle sile plešejo
lp
pi
Morda le še naslov - Noč, ki se ne konča ?
Hvala Irena za vse.
Res je, vse več nemočni.
Lp
Faeq
Še popravek v naslovu, sorry
Noč, ki se ne konča
Zmeraj dobrodošel in ni zakaj, uživam v tvoji poeziji, čeprav je zdaj v njej velika bolečina.
Objem
pi
Hvala hvala iskreno hvala Irena.
Lp
Faeq
Močna čustvena in sporočilna pesem.
Morda še dva popravka.
Mislim, da manjka je v verz:
reka in država, ki se je rodila včeraj.
Manjka tudi vejica na koncu verza:
iz slike umora,
Najprej sem mislil, da bi morda popravil še verz:
Temen boš še umiral,
ampak lahko kar ostane, kot je.
Sicer pa čestitke za odlično izpovedno pesem izruvanosti in razspetosti pesniškega subjekta, ujetega v otopel svet, ki ne loči niti virtalnega sveta od resničnega!
Milan Ž.
Hvala Milan.
Lp
Faeq
Ali naj ti jaz slovnično popravim tista dva verza?
Lp!
Milan Ž.
Lahko prosim popraviš Milan.
Lp
Faeq
Čestitke, Faeq!
Kot vedno, se me je tudi ta izpovedna pesem, močno dotaknila.
Bodi dobro,
Marija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: faeq
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!