Oh ja, samo sanje so ostale.

A so lepe sanje, ki se ne bodo spremenile.

Vse je še vedno kot je bilo,

Le, da spomin rad iz(po)polni vrzeli,

idealizira.

Naj, zakaj pa ne.

Tam me ljubiš,

tam si moj.

Tam ni skrbi in sva eno.

Zakaj ne bi bile vsaj sanje čarobne,

če realnost podira odnose.

Pridi v moje sanje,

duša je čista in ljubeča.

Mora je postala budnost.

Vojna je krutost,

ljubezen je postala utopija.

Še vedno zaupam v dobroto.

Pravijo mi, to je iluzija.

A jaz še verjamem v srčno lepoto,

v naravo,

bogastvo povezane soodvisnosti.

olgasem