Človek
Izumira
Žival ostaja
Trenutno
Rojeva
Robota
Ki ga ne bo motilo
Vroče
Pusto
Prekajeno
Okolje
Za zajtrk bo grizel
Drage kamne
Za kosilo
Pil olje
Čeprav ne bo spal
Bo sanjal
Mitološke podobe
Nekaj
O zeleni barvi
Kristalnih potokih
In
Lesenih kolibah
V katerih vsak večer
Glasno poskakujejo
Neznana
A
Magična
Bitja
Spremembe malokdaj vzbujajo zadovoljstvo, sploh če sem vajen rutine in zanesljivosti. Mnoge neugodnosti nas pestijo od klimatskih, eko, družbenih, političnih... Potem se pojavi še umetna inteligenca in "moja žival" postane panična, sumljiva, lahko tudi nevarna. Dejmo videt kaj bo.
Čestitke k apokaliptično obarvani pesmi,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Yoda
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!