Vse življenje človek v svetu nekaj išče.
Sprva rabi, da odrašča, zatočišče,
Potlej se odloči za prebivališče,
Čisto svoje zdaj ima pribežališče.
Kupi avto, potrebuje parkirišče.
Skozi skoraj vse življenje pa stranišče.
Ko dobi otroke, rad gre na igrišče
in seveda za sprostitev še dvorišče.
Pa ne pozabimo še na zabavišče.
Vse povsod nekje na svetu je gradbišče.
Vsak ima še prostor, le za odložišče,
ko ne rabi več, pa nese na smetišče.
Spanec je pomemben, tukaj je ležišče.
Za toploto tega doma je kurišče.
Včasih se za varnost skriješ v zaklonišče.
Ko postaraš se, poiščeš balinišče.
Potlej večkrat se zapelješ na cestišče.
Vem, da človek rad prijatelje obišče
in na koncu, ko že skoraj vse razišče,
nesejo ga tja kjer je pokopališče.
Prou posrečeno nizaš kar nas nenehno "išče."
Čestitke.
Hvala Svit...
Tako pač je v našem življenju.
Lep dan želim s čim manj iskanja
Lp. Olga
Prikupna, hvala zanjo.
LpM
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: olgasem
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!