porednim otrokom navijaš ušesa porednemu ljudstvu davke
skrajni čas je da v dolino šentflorjansko zaveje svež veter in
prinese modrega vladarja ki bo obrzdal ta narod podvržen
nepremišljenemu zapravljanju in frokanju kar za brez veze
še n’kol se nismo tol’k smejal ko država je gorela in smo v
rdečih čeveljcih plesal ko šimpanzija je pela hojladrija hojla-
drom pom pom ko se ti pesem do konca izpoje dragi moji te
dobijo v roke pogrebci brez čuka na pal’ci kar ti je takrat že
povsem vseeno pa četudi se gledaš dol z bogkovega kota v
trugo krsto ali le kaduje za prašiča žamat kadar ni denarja za
spodoben pogreb ali pa se vodilni struji ne zdiš dovolj dober
in pravi za pokop no takrat še kaduj ni treba je dosti le kakšna
dovolj globoka neobiskana in neraziskana kraška jama ali rov
pa če so količkaj usmiljeni morebiti pristaneš na mariborskem
pokopališču za poginule domače ljubljenčke ki jih ima naš klen
ljud kot potepuški indijski pariah psi kloščev bolh uši in garij

Tomaž Mahkovic