Verjel si v vse dobro
a slabo je bilo
si upal
da bo boljše
a ni bilo tako
Nič ni bilo tako
kot si želel si ti
deževje je prišlo
in padalo vse dni
So reke pobesnele
in sneg je padati začel
ko tvoj pogled postal je prazen
še zadnji sončni žarek
za vedno je odšel
In zvezde vse bleščeče
ugasnile so
še luna ni sijala več
in temno postalo je nebo
Nikjer ni bilo svetlobe
še srce tvoje zajel je mrak
ni bilo nikogar
da s tabo združil bi korak
Roke so tvoje ostale prazne
a nekoga objeti so želele
a niso našle več nikogar
tudi cvetice vse so ovenele
Je svet ostal za vedno prazen
in mene si pogrešal ti
iskal si me na zemlji
in na nebu
med luno in med zvezdami
In jokal si osamljen
ker brez mene si ostal
nesrečen in obupan
ker je pekočo rano
ti prazen svet zadal
Neskončnost se je vila
med zemljo in med zvezdami
strmel si v to praznino
zgrožen
da sam ostal si ti
Poslano:
11. 10. 2023 ob 15:51
Spremenjeno:
11. 10. 2023 ob 15:52
nevednost kot nasprotje neskončnosti
kaj drugega, če ne neskončnost, je samozadostno
končnost: to pa ja, potem v pesmi vse štima
Ja, pesem je lahko fantazija, ki si jo pisatelj predstavlja in je neskončna ali pa resničnost, ki je končna in boli.
Hvala za komentar in lep pozdrav
MILENA
Nič ni bilo tako
kot si želel si ti
deževje je prišlo
in padalo vse dni
So reke pobesnele
in sneg je padati začel
ko tvoj pogled postal je prazen
še zadnji sončni žarek
za vedno je odšel
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!