Gledam dragi tebe

in pogledam sebe

vidim dva osamljena galeba

dva glasova v tišini jutra

širno morje

kjer je za naju dovolj prostora

in vzdihljaj

ki ga privabi zlata zora

Praviš

da imam zlate lase

v katerih veter skriva svoje pesmice

in v očeh se sveti reka

ki teče od izvira do izliva

in da je nedosegljiva

A ti bi za to reko spletal

prelepe vence

in sonce večno bi sijalo

ko bi odganjal od mene in od sebe

vse nastale sence

Moja in tvoja pot brezskrbna bi postala

srečna in vesela bi bila

in noga nikoli ne bi zastala

ćeprav na svetu se zgodi

da pride burja

ki človeka zaboli

Milena