Boš huda, če za trenutek posedim ob tebi?

Lahko sva tudi tiho.

Rad bi vonjal tvoje lase.

Rab bi prijel tvojo dlan.

Vem, da me dolgo ni bilo,

a tako težko je bilo priti čez prepade in ogromne stene.

Porinil sem te na dno oceana.

Te ogrnil z največjo odejo,

brisal s solzami,

samo da bi te pozabil.

Saj imaš tista krokarja stalno tu.

Verjetno ti ni dolgčas?

A ni šlo, vsaka sapica si bila ti,

vsak sončni žarek.

Dež, ki je padal name je imel vonj po tebi.

Mimoidoči so imeli tvoj pogled.

Še iz ogledala si gledala. Ti.

Prosim, dovoli, da ob tebi posedim.

Za vedno.

Edo Krnić