Rano ustajem (II)
rano ustajem moram obući
neizvjesnost ishoda dok još šuti
teški olovni sat (u intermezzu
zadnja se ruši zvijezda
u jutarnju šalicu mlijeka
s neuništivim pogledom
na dvije kriške kruha
i djetinjstvo utkano u sjaj
blage šume)
rano ustajem da jutro mi skine
zvijezdu sa čela
da niz dlane mi otplove
ogrebotine noćne
da u šumoru rijeke zatomim
okove dana
da iz stabla mi
nova mladica zazeleni
prije nego me zapljusne
polje nebesko
prije nego se
bezizlazu otisnem
Čutim, kako noč prehaja v dan in tudi čez dan ostajajo prisotne sanje.
Hvala na javljanju i na opisu dojma.
lpm
Mirko, lepo, tudi jaz rad zgodaj vstajam in doživljam lepoto jutra. Lp Caki
Zelo lepoooo!
Bravo Poet Mirko!
Lp, Marija
Zadovoljstvo mi je draga Marija.
Lp,
mp
Hvala najljepše, Caki.
mlp
Preživeti čas, ki nam je dan in zavedanje, da mineva ... čestitke,
lp, Ana
Hvala Ana. Pozdrav iz SA.
mp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: mirkopopovic
- 08. 10. 2023 ob 11:01
- Prebrano 202 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 169.05
- Število ocen: 8