MEGLENA JASNOST
Megla tke odejo,
ki prekriva jasne spomine,
skrite v šumečem listju.
V vzorcih preproge gozda,
so skriti dotiki.
Vsak korak pripoveduje
zgodbo ljubezni.
Drevesa samo stojijo
a vedo skrivnosti ljudi.
Nikomur ne povedo, ne izdajo.
V nebo pošiljajo naše strahove,
skozi debla predajo bolečino.
V listih ljubezen hranijo,
da spomladi zopet vzcveti.
Ali pa se le spremeni v humus
za življenje drugih.
Rosa umiva rane,
dež izpere sledi objemov,
a v srcu ostajajo korenine poljubov.
Rosa umiva rane,
dež izpere sledi objemov
a v srcu ostajajo poljubov korenine.
Živijo Svit,
sem kaj narobe napisala?
Lp. Olga
Poslano:
07. 10. 2023 ob 14:24
Spremenjeno:
07. 10. 2023 ob 14:26
Nič ni narobe, zgolj navajam verz ki mi je všeč.
Aha, ok. Hvala za postanek in komentar.
Lep večer
Olga
Meglena jasnost s koncem v hranilniku korenin. Kako lep zaključek!
Hvala Caki.
Tale naš hranilnik ima bogato vsebino.
Lp. Olga
urednica
Poslano:
11. 10. 2023 ob 22:58
Spremenjeno:
11. 10. 2023 ob 22:59
Olga, to je pesem v prostem verzu, zato bi svetovala, da tudi v zaključnem delu ne uporabljaš zaznamovanega ( obrnjenega) besednega reda, saj pesmi ne prida poetičnosti, pač pa jo zbanalizira. Zaznamovan besedni red uporabljamo samo, ko lovimo rime in metrum ...
NAMESTO
Ali pa se le v humus
za življenje drugih spremeni.
Rosa umiva rane,
dež izpere sledi objemov
a v srcu ostajajo poljubov korenine
TAKO-
Ali pa se le spremeni v humus
za življenje drugih.
Rosa umiva rane,
dež izpere sledi objemov,
a v srcu ostajajo korenine poljubov.
Hvala Lidija, sem popravila.
Lp. Olga
Hvala iz srca Lidija!
Lep dan Olga
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: olgasem
- 07. 10. 2023 ob 09:26
- Prebrano 191 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 115.5
- Število ocen: 6