MEGLENA JASNOST
Megla tke odejo,
ki prekriva jasne spomine,
skrite v šumečem listju.
V vzorcih preproge gozda,
so skriti dotiki.
Vsak korak pripoveduje
zgodbo ljubezni.
Drevesa samo stojijo
a vedo skrivnosti ljudi.
Nikomur ne povedo, ne izdajo.
V nebo pošiljajo naše strahove,
skozi debla predajo bolečino.
V listih ljubezen hranijo,
da spomladi zopet vzcveti.
Ali pa se le spremeni v humus
za življenje drugih.
Rosa umiva rane,
dež izpere sledi objemov,
a v srcu ostajajo korenine poljubov.
Rosa umiva rane,
dež izpere sledi objemov
a v srcu ostajajo poljubov korenine.
Živijo Svit,
sem kaj narobe napisala?
Lp. Olga
Nič ni narobe, zgolj navajam verz ki mi je všeč.
Aha, ok. Hvala za postanek in komentar.
Lep večer
Olga
Meglena jasnost s koncem v hranilniku korenin. Kako lep zaključek!
Hvala Caki.
Tale naš hranilnik ima bogato vsebino.
Lp. Olga
Olga, to je pesem v prostem verzu, zato bi svetovala, da tudi v zaključnem delu ne uporabljaš zaznamovanega ( obrnjenega) besednega reda, saj pesmi ne prida poetičnosti, pač pa jo zbanalizira. Zaznamovan besedni red uporabljamo samo, ko lovimo rime in metrum ...
NAMESTO
Ali pa se le v humus
za življenje drugih spremeni.
Rosa umiva rane,
dež izpere sledi objemov
a v srcu ostajajo poljubov korenine
TAKO-
Ali pa se le spremeni v humus
za življenje drugih.
Rosa umiva rane,
dež izpere sledi objemov,
a v srcu ostajajo korenine poljubov.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: olgasem
- 07. 10. 2023 ob 09:26
- Prebrano 304 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 115.5