Jo je videti

še kje?

Vedno bolj

poredko

srečujemo

jo še.

V času

znanja

in hitrega

napredovanja,

pretežno

zapostavljena,

iz družbe

je odpravljena.

Nam v naravo

položena, dana,

nerazumljena

in 'zaostala',

v kratkem času

je postala.

Preprosto-st

pomirja,

napolnjuje, 

razveseljuje

in hvaležnost 

narekuje.

Povsod jo

primanjkuje

zato utrujenost,

izčrpanost

nas vse

obremenjuje.

Zakomplicirano

in zapleteno,

nič več ni

enostavno;

sicer napredno

a vedno manj

vse razumljvo,

naporno,

utrudljivo.

Živčnost

in nemir,

v odnosih, 

v svetu 

se zapletajo

stvari.

Gordijski vozel

vedno bolj

se stiska,

v čuden svet

ljudi potiska.

Se najde

jo še kje?

V naravi,

v stvarstvu,

tam živi, 

v vsakdanjem 

hitrem tempu

je skorajda

več ni.

V majhnih

je stvareh,

v otrocih,

starejših 

še ljudeh.

Tam jo

videti je še

in človek

se zave

kako 

pomembna je

in kdaj 

za trenutek

kratek,

še gane 

mu srce.

tolminka