Zapis, ki, če nisi pripravljen kritično razmisliti in razcukati niti, lahko kaj pomeni. Ampak ko se lotiš vsake vrstice s kančkom logike, ugotoviš da je mišljenje predpotopno.

Floskule bodo smrt človeka,

PLES.

Najbolj "goreči apostoli" vere so tisti,

ki sploh niso dosegli nobene izkušnje Enosti-samadhija.

So pa dobro izurjeni govorci in pridigarji in mnogo* radi brbljajo.    (*zelo ali mnogi; dva v enem              šparam z besedami)

Obstaja dobra zgodba, domala klasika, ki gre nekako tako (večkrat sem jo prebral v različnih knjigah,  morda od Paramahanse Joganande ali Antony de Mella, ...):

trije jogiji so na obali sedeli pod drevesom v senci in meditirali. Nakar se je s čolnom
pripeljal katoliški misijonar. Lepo so se pozdravili in stekel je pogovor. Seveda je beseda nanesla tudi na spoznanje Boga, najvišji cilj duhovne prakse. Pa jih je prišlek označil za nevedne puščavnike, češ, mene poslušajte in dobili boste vse odgovore. Misijonar jim je kmalu začel razlagati: "tako morate prekrižati prste.........tako morate moliti "Oče naš, ki si v nebesih...." 
Nazadnje preden se je poslovil od njih, so ga vprašali: "Torej tako moramo vaditi, kakor si nam svetoval in bomo spoznali Boga ?"
Misijonar je sedel v čoln in se zadovoljen odpeljal "novim podvigom naproti".
Čez pol ure opazi, da se mu iz daljave približuje trojica ljudi, in sicer hodili
so po površini vode. Ko so končno dohiteli čoln, so osuplega in začudenega pridigarja vprašali: "Kako si že rekel, da moramo moliti? Pozabili smo začetek.
Povej nam še enkrat!"

V tem smislu se strinjam s PLESom o predpotopnosti in stanju današnjih
TV pridigarjev na ameriški način.

Vse lepo vsem  želim    R.

OJ, Rajko, omenjeno zgodbo je napisal Tolstoj, le naslova ne vem...

Kdo jo je napisal, ne vem. Ti zaupam.

Res pa je, da jo mnogi citirajo.

V cerkvah je moč hierarhije - piramidne strukture in to je tudi struktura neoloberalnega kapitalizma. Moč modrih ljudi pa bo morala enkrat priti širše med ljudi, sicer nam ni izhoda.

Take pesmi pomagajo k razmisleku ...