POVEJ

Dragi moj

 je to slovo

res moram ti roko podati

s teboj bilo je prelepo

brez tebe moram zdaj ostati

 

Jokala tudi sem s teboj

velikokrat si ranil me

ljubila z dušo pogled sem tvoj

čeprav močno  dvomila sem

 

Včasih si kot ogenj bil

včasih kot ledena skala

a končno si me zapustil

pogled tvoj bom povsod iskala

 

Slovo ranilo je srce

ki me boli  vse dolge dni

naj nova pot se zdaj začne

to srce mi govori

 

A močno nekaj brani mi

in po tebi hrepenim

ko ruši svet se mi

 boli

tolažbe tvoje si želim

Milena

Nada

Nada

Poslano:
05. 10. 2023 ob 12:21

Neustavljiva žalost ... skozi pesmi se bo nekoč posušila ...

Zastavica

Milena

Milena

Poslano:
06. 10. 2023 ob 10:59

Hvala za komentar....res je, skozi pesmi se bo nekoč žalost posušila.
Čeprav se soočamo, ko te ljubljena oseba  zapusti, z različnimi čustvi in telesnimi občutki. Nekaterih se zavedamo, jih sprejemamo, jih izražamo, spet druge želimo skriti.
Tako na čustvenem delu poleg žalosti, ker nas je zapustila ljubljena oseba, lahko občutimo nemoč, negotovost, jezo, krivdo, sram, zapuščenost, osamljenost, izgubo smisla in še mnoga druga čustva. Res je, da čas naredi svoje in postane žalost manjša, sploh, če nam je pisanje pesmi v uteho.
Lp, MILENA

Zastavica

Majda Žvokelj

Majda Žvokelj

Poslano:
22. 10. 2023 ob 17:25

Včasih si kot ogenj bil

včasih kot ledena skala

a končno si me zapustil

pogled tvoj bom povsod iskala

 

Slovo ranilo je srce

ki me boli  vse dolge dni

naj nova pot se zdaj začne

to srce mi govori

 

A močno nekaj brani mi

in po tebi hrepenim

ko ruši svet se mi

 boli

tolažbe tvoje si želim

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Milena
Napisal/a: Milena

Pesmi

  • 04. 10. 2023 ob 21:38
  • Prebrano 122 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 72.7
  • Število ocen: 4

Zastavica