
Ko sanjala je pravljično življenje
in čakala, da jo v naročje vzame,
je željno upala, da koga gane,
to njeno skrivno tam nekje trpljenje.
Iz nje zdaj čudezno okove sname.
Je bìlo v njej sàmo še hrepenenje,
Prepozno se odprlo prebujenje.
Pustila ni pomoč, da ból ji vzame.
Ja, le v trpljenju znala je živeti,
ko v joku je umivala sramoto,
se ni želela s svetom spoprijeti.
Je rekla vsem, poznam pesti trdoto.
Žal znala ni ljubezni razumeti.
Ne vem zakaj zaprla se v samoto.
Me ne zanima nje obrazložitev.
Vse res je ali le manipulira?
Si v sebi svet gradi ali podira,
ni moja skrb, še manj pa odločitev.
sicer lepa pesem z lepim sporočilom, vendar pri sonetu je pač tako, da je prvi zlog verza vedno nepoudarjen, pri tebi pa je kot po pravilu poudarjen, torej ta pesem nikakor ne more biti sonet. Se pa jo da z nekaj truda prepesniti v sonet.
Medtem, ko sanja pravljično življenje;
da enkrat le jo vzame on v naročje
in reki njuni najdeta sotočje,
da speče listje doživi brstenje;
okovi prsi stiskajo dehteče,
kjer skrito je v tišini hrepenenje,
itd, itd
brez zamere- le dobronameren nasvet ...
Lep pozdrav, Dejan
Zdaj mislim, da je po pravilih.
Hvala še enkrat
Lp. Olga
Olga, ne vem če ti bo kaj prav prišlo?
<!--/data/user/0/com.samsung.android.app.notes/files/clipdata/clipdata_bodytext_231002_202650_678.sdocx-->Mogoče najdeš kakšno idejo!
Lp, Marija
O, vidim, da si že sama veliko spremenila (*_*)
Nada, kar nekaj je takih med nami. Jaz eno poznam osebno.
Lp. Olga
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: olgasem
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!