Prisluhni tišini
jezen sediš v sobi
z rokama mašiš ušesa
nočeš se vmešavati
a v tebi vre
sosed znova pretepa sosedo
ti pa le nemo trpiš
bojiš se ga čakaš konec
da boš lahko v miru zaspal
za steno nihče ne spi mirno
ne ona
ne otroci
ne on
povedal bi pa ne upaš
oči upreš v pod
ko jo srečaš na hodniku
s koncem pogleda opaziš modrice
že tretjič ta mesec
toda to ni tvoja stvar
ti hočeš le mir
presenečen nad tragedijo
boš lagal o vzorni družini
kako ne moreš verjeti
da je bil sposoben česa takega
a globoko v sebi boš še dolgo
prisluškoval tišini
Danes sem se srečala z besedo "vsaksebje" in to vzdušje veje tudi iz te pesmi. Vsaksebje nas bo uničilo.
Pohandy, z zanimanjem berem tvoje pesmi, ob naslovu tokratne pesmi z vsebinsko bolečo stvarnostjo, ki se me je dotaknila, pa se vprašam: mar je mogoče prisluhniti tišini, ki je ob zaznani vseobjemajoči vseenosti tega časa zgolj vabeče povabilo biti v mirovanju in vasezrenju.
Čestitke k pesmi in vse dobro ti želim,
koni
Če je požar takoj pokličemo gasilce, če je nesreča takoj policijo, če je pretep v družini pa molčimo in si zatiskamo oči
Veste mogoče koliko časa še?
Zelo lepa sporočilna pesem
Lp, Mateja
Delim misli z levčkom v zgornjem komentarju. Ta sporočilnost kriči ... Čestitke.
Lp, lidija
Komentiranje je zaprto!
