Ponikneš.
Pod veko lastnega obstoja.
Na razpotju žil in vdihov te lovim med gole stene,
kjer se penijo valovi
in veter golta tvoja bela jadra.
Komaj zaznavne daljave so tako blizu,
da se jih lahko dotakneva.
In so edino, kar si želiva imeti.
Pod zatočiščem neba nama ni mar za neskončnosti.
Je le slana dlan večera,
ki daje vedeti,
kako sladka je lahko najina smrt.
Lepo da si se vrnila, Martina; in to s pesmijo, skozi katero se je vredno večkrat sprehoditi ...
Z lepimi pozdravi,
Sašo
Pogrešali smo te in mimogrede vse najboljše, saj menda velja še cel teden :)
Gladina ne odseva zmeraj prave slike ;)
Objema te
pi
Sašo, Irena, Svit, hvala!
Malce sem poniknila. :)
Se je pa lepo vrniti, ker veš, da te tukaj vedno pričaka tisto najslajše. ♥️
Objem
Dobrodošla nazaj in čestitke k pesmi
Lp, Mateja
Dobro došla s poklonom - s lijepom pjesmom.
lpm
Mateja, Mirko vračam pozdrav in hvala vama!
Lp Martina
Pozdravljena Martina,
midva se sicer še ne "poznava", ampak me je ta tvoja "pesem vrnitve" Na gladini prepričala, da si več kot vredna branja!
Na še mnoga branja!
Lep pozdrav, Dejan
Dejan, pozdravljen in hvala za tako lepe besede!
Se beremo skozi sonete ali pa tako skozi besede...:)
Vse dobro,
Lp Martina
Tudi jaz sem vesela, da si znova priplavala v to pristanišče za pesmi ... nagovorila je tudi mene, le tale verz:
In so edino, kar česar si želiva imeti.
Lp, Ana
Res je, Ana. "Česar" je primerna za rodilniško obliko zapisa. Sem popravila.
Lp Martina
Čestitke k pesmi,
lp, Ana
Martina, tvoje pesmi so bile vedno izvirne in močne - in so še. Me veseli, da te spet lahko beremo.
LP, mcv
Ana, hvala!
Objem, Martina
MCV, vračam pozdrave in hvala za lepe besede!
Martina
Jure, najlepša hvala za prevod, ki mi je polepšal dan!
S spoštovanjem,
Martina
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Martina Pavlin-Essentia
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!