Udarjal je to noč
strahovito presunljiv jok not pesmi,
ki se nekje niso znale vrniti,
da zapolnijo praznino,
iz katere so poletele pod obok slave.
Žalosti žalostne so drobile prsi.
A z jutrom je polnost Sebastianove simfonije
zamenjala jok trobente z lahkotnostjo duha
v lebdenju poletne sape.